Skrivnostni bunker balkanskega diktatorja, ki se je bal Tita

avtor:

24. jan 2026. 05:04

| Magazin

Deli

podzemni rov, bunker pod mestom Kurës,Albanija — Foto: Zajem zaslona/YOUTUBE

Pod albanskim mestom so v času komunizma zgradili cel sistem rovov in zaklonišč, v strahu pred napadom tedanje Jugoslavije ali jedrsko vojno.

Oglaševanje

Pod mestom Kukës v severni Albaniji leži eden največjih in najmanj znanih sistemov civilne obrambe iz komunistične dobe.

Gre za obsežno mrežo podzemnih rovov, pogosto pogovorno imenovani bunkerji, ki so bili zgrajeni v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, piše portal dnevno.hr.

Mesto so potopili zaradi umetnega jezera

Današnji Kukës ne stoji na svoji prvotni lokaciji.

Staro mestno jedro so sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja načrtno potopili zaradi gradnje umetnega jezera Fierza, gradnja novega Kukësa pa se je začela leta 1962.

Preseljevanje prebivalstva je trajalo leta in je bilo končano šele konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo novo mesto v celoti zgrajeno na sedanji lokaciji.

Oglejte si galerijo

7 kilometrov rovov pod mestom

Vzporedno z gradnjo mesta nad zemljo se je pod zemljo odvijala gradnja kompleksnega in strogo zaupnega obrambnega sistema. Ta naj bi prebivalstvu omogočil preživetje v primeru vojne ali celo jedrskega napada.

Sistem se razteza več kot 7 kilometrov, globoko pod mestom, z masivnimi betonskimi zidovi in številnimi zasilnimi izhodi. Predori so bili opremljeni s prezračevalnimi sistemi, komandnimi sobami, zaklonišči in pomožnimi objekti.

Ocene kažejo, da bi lahko sprejeli več kot 15.000 ljudi, kar pomeni, da so bili namenjeni velikemu delu takratnega mestnega prebivalstva. Danes so ti podzemni prostori večinoma zaprti, zanemarjeni in slabo raziskani.

Po propadu komunističnega sistema je bunker izgubil svojo funkcijo. Demokratične oblasti ga niso vključile v nove razvojne načrte, desetletja brez vzdrževanja pa so privedla do njegovega postopnega propadanja. Kljub svoji velikosti in zgodovinskemu pomenu je to podzemno mesto ostalo za javnost skoraj nevidno.

Kukës pa ima še en simbol minule dobe – hotel "Turizmi i Ri" (Novi turizem).

Hotel, ki se nahaja ob glavni cesti, je bil zgrajen kot reprezentativna stavba socialistične Albanije in je bil nekoč pomembno zbirališče popotnikov, delegacij in turistov.

Imel je 90 postelj, restavracijo in družabne prostore ter je igral pomembno vlogo v družabnem življenju regije.

Danes je hotel zapuščen in prepuščen propadanju, tako kot številne druge stavbe, ki niso preživele tranzicije po spremembi političnega sistema.

Malo zgodovinskega ozadja

Vse od konca druge svetovne vojne do začetka 90. let preteklega stoletja je bila Albanija ena najbolj izoliranih držav ne le v Evropi, ampak tudi na svetu.

Stike je ohranjala le z nekaterimi državami – do leta 1961 z vzhodnim blokom pod vodstvom Sovjetske zveze, potem pa se je albanski diktator Enver Hoxa odločil, da se bo raje navezal na Kitajsko, kajti sovjetski režim je po smrti diktatorja Stalina za njegove pojme postal premehak in se je oddaljil od socialistične poti v prihodnost.

Albanija se je v tistem času počutila nadvse ogroženo.

Ne le zaradi možnosti izbruha jedrske vojne med Vzhodom in Zahodom, pač pa je zanjo največjo grožnjo predstavljala njena severna soseda, Jugoslavija.

Državi (oziroma njuni vodstvi) sta sicer, ko sta po drugi svetovni vojni prevzeli socialistični sistem, nekaj časa celo razmišljali o vzpostavitvi nekakšne federacije.

A je po letu 1948, ko se je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito odločil presekati vezi s stalinizmom, Albanija sklenila, da sta Tito in Jugoslavija "odpadnika" od pravega socializma in prekinila vse stike.

Izolacionistična politika in nenehen strah pred napadom sta privedla do tega, da je režim v Albaniji začel razvijati kompleksen sistem obrambe, za katerega je bila značilna predvsem gradnja številnih bunkerjev – od majhnih, v katere je lahko šlo le nekaj vojakov, do obsežnih mrež podzemnih rovov.

Ocene o številu bunkerjev, zgrajenih v času režima Enverja Hoxe variirajo glede na vire in metodologijo štetja, a se gibljejo od najmanj 130.000 do celo 750.000 bunkerjev.